Že doma + opis zadnjega dela poti

Jah, sva že kak teden doma, vendar moram napisati še sklep in potek zadnjega dela do doma:
Grossglockner je torej odpadel. Za kraljevski vzpon sva nazadnje proglasila Arlberg, ki vsekakor ni bil mačji kašelj.
Po Arlbergu sva v nedeljo 16.8. zjutraj iz Landecka krenila z vlakom do Innsbrucka in naprej do Kitzbühla. Petelinji greben sva prvič videla poleti in še to z vlaka. Občudovala sva zimske pogumneže, ki se spustijo doli v smuku, ter si rekla: to bo tudi treba še 1x probat. :)
Dan je bil zopet čudovit in nisva ga želela prebiti samo na vlaku - sicer je bilo fino in fajn, ampak nekaj km sva pa vseeno ta dan želela narediti. Do Zell am See sva se spustila s kolesi po dolini (skoz sicer malo gor in dol) od Leoganga. Jezero je bilo prekrasno, pravo gorsko jezero - sonce je še vedno pripekalo in utaborila sva se za uro na najbližjem prostem mestu ter na hitro skočila vanj. Voda osvežilna, čista in sploh pasala po nekaj 10km kolesarjenja. Ob sušenju na plaži sva razmišljala, kje bova to noč prespala. Kampov je bilo okrog kar nekaj. Spomnila sva se tudi, da imamo v kraju poleg Zell am See za Novo Leto rezerviran apartma za smučanje. Glede na to, da smo ratali že malo zahtevnejši gostje (nekateri imajo tudi že družinice), sva razmišljala, da bi si ga lahk šla ogledat in povprašat, če imajo kaj prosto za to noč. Odpravila sva se, nekaj časa iskala, vendar bila na koncu zelo zadovoljna! Apartma je bil res lep, super bo tudi za smučanje in ne ravno drag. In s pogledom na ledenik Kaprun! Zvečer sva imela malo več časa, zato sva si privoščila tipično avstrijsko večerjico z nataricami v avstrijski narodni noši! :) Zanimivo in okusno. :)
Ta dan naredila 45 km

Plan za ponedeljek je bil preboj čez hribe in sicer čez dolino Gastein, desno od Grossglocknerja, zgoraj pa z avtovlakom na drugo stran do Mallnitza. Peljala sva kar nekaj 10km po dolini, nekje zašla celo na avtocesto (!)-Marko bi sicer rekel, da ni bila čisto taprava, ampak mene je bila zopet groza! Kako se odvadiš kolesarjenja po glavnih cestah! Tudi v Avstriji imajo kolesarske poti odlično urejene in res človek lahko uživa. Vzpon do mondenega (tudi smučarskega) termalnega središča Bad Gastein je bil kar hud (na skoraj 1300m), ampak obvljadljiv. :) Direktno pod vrhom, naju je ujela krajša ploha, ampak še zdaleč nisva bila mokra tako, kot prejšnje dni v D pri Lorelay. Pri Böcksteinu sva šla na avtovlak (cca 5km) ter prišla na drugo stran v luštno gorsko vasico Mallnitz. Prišla sva torej že v deželo Kärnten (Koroška) in tako bila že bližje domu! Tu sva si še 1x rekla, da imava počasi že dosti in da bi bilo fino bit že doma. :)
Iz Mallnitza sva doživela prekrasen spust in nadaljevala po dolini reke Möll do Spittala. Uf spet je bilo vroče! Za nameček je po tej dolini (itak je bilo spet malo gor in dol) pihalo in vemo, kako je težko takrat kolesarit. Tukaj sem prvič v teh dneh videla Markota res naveličanega, utrujenega in sitnega - 1x se je prav ustavil ter se pridušil: "Če se ne bo tole vetrovje nehalo, bom vrgu bicikl nekam in šel peš domov!" Tudi jaz sem bila že zelo na koncu z močmi - proti poznemu popoldnevu, je bilo tudi meni že dovolj - ustavila sem se kar ob cesti, se usedla na travo in začela sezuvat čevlje. Mimo sta ravno šla neka 2 vaška gasilca in vprašala Marka, če lahko kaj pomagata - mogoče pokličeta zdravnika? :) Ni bilo tako hudo, zbrala sem še moči in se podala naprej. Pri Spittalu sva želela prespati ob jezeru Millstättersee. Končno sva ga našla in bilo je prekrasno! V kampu, ki je bil dokaj drag (25€), vendar čisto ob obali, sva si našla prostor poleg zanimive nizozemske družine, in šla skočit v jezero. Skoraj bi naju kap od pregretosti, jezero pa tudi ni bilo ravno toplo. Je pa pasalo. Zvečer sva šla na boljšo večerjo v pogledom na jezero - naslednji dan sva namreč praznovala obletnico poroke in nekaj sva si pa morala privoščiti. :) Ob kampu so igrali Oberkreinerji, predvsem slovensko avsenikovo glasbo - uspavanka je bila tako čudovita, vendar je tako nisva potrebovala, utrujena sva zopet popadala v šotor in že sanjala o naslednjem dnevu, ko naju je čakal še zadnji vzpon do drage domovine.
Ta dan naredila 105km!

Zadnji dan (torek18.8. - na 2. obletnico poroke), sva pot začela ob prekrasni dolini Drave. Kako je bilo lepo! Kolesarska pot je zopet vodila čisto ob reki in spet sva srečevala skupine kolesarjev. Sigurno spet Nizozemci. :)
Pred Beljakom sva vzela vlak, da sva izognila mestu, do Celovca. Vlak je šel točno ob Vrbskemu jezeru in kar žal mi je postalo, da nisva imela časa za postanek. Z mojo mamo sva se namreč dogovorila, da pride do Železne Kaple po najino prtljago in se tako elegantno izognila hudemu klancu s prtljago na Pavličevo sedlo. Iz Celovca do Železne Kaple je sicer kar "štajgalo", prava priprava na hud vzpon kasneje. V Železni Kapli smo šli z mamo na sladoled-vsi navdušeni, da smo se zopet videli, smo si pripovedovali kako smo se imeli v tem času. No, prišel je čas za zadnji vzpon, ki res ni bil majhen zalogaj. Brez torb je sicer šlo lažje in končno sva (sicer po nekaj počivanjih) osvojila vrh (nekje na 1400m), Pavličevo sedlo kasneje na 1338m in se veselila table SLOVENIJA! BILA SVA DOMA! Samo še spust do Logarske, pogled na domače Savinjske "hribe" in že proti Lučam. Obvezen postanek na piru pri Igli, kjer nama tako nobeden od domačinov ni verjel od kje sva prišla. :)
Do "doma" (ni več to moj tipičen dom, pa vseeno - tu bom vedno doma) še krajši 1,5 km vzpon, kjer so že čakali domači in juha! :)
Zmaga je bila sladka! USPELA SVA.
Ta dan naredila 104 km

ZAKLJUČEK:
Skupaj sva naredila več kot 850 km, kar z vzponi ni tako malo,ne? :) v 11 dneh - od tega sva 1 dan počivala. Prevozila sva poti po 5 državah (D,A,Švica, Liechtenstein, SLO), občudovala noro dobro urejene kolesarske poti in seveda prekrasno naravo.
Noge so bolele še nekaj dni zatem, pa vendarle - ostali so nepozabni spomini, ki jih ne bova pozabila kar tako.
Letošnje počitnikovanje je bilo naporno, vendar tako krasno, kot še nobeno do sedaj - no skoraj... prekrasno torej na svojevrsten način in nikakor mi ni žal, da sva se za to odločila.
Ostaja še velikooooo možnosti za naslednje podvige! :)

Upam, da tu doda še Marko svoj zaključek. :)