Evo, zdaj sem se se pa jaz usedel malo za racunalnik, da se jaz napisem moje videnje tega kolesarjenja. No ja, Rebeka se mora zdaj tudi it malo igrat z Linusom, sinom od Miha in Steffi, ki naju tako prijazno gostita tu v bljzini Ludwigsburga. Miha nekateri poznate, njegovi starsi zivijo v Mozirju, on pa je ostal tu in ima tu zdaj svojao familijo.
OK, ta kamp kjer sva ostala ni imel ravno pogleda na Loreley, ceprav sva mislila, da se bo tudi od tu videla. Zjutraj v ponedeljek pa se je zacel zur. Rebeka je bila tako prijazna, pa mi je hotela prinest zajtrk v sotor, zato se je odpravila v trgovino. Kmalu za tem, pa je zacelo najprej malo prsit in zacnem pospravljat zadeve iz sotora, in naenkrat se ful usuje. Padalo je res na polno, jaz pa pod streho. Rebeka pride nazaj vsa premocena in si kar narediva zajtrk na terasi. K sreci neha dezevat, zato se hitro odpraviva, da vidiva ta znameniti Loreley. No ja sva ga videla, v dezju s polno hitrostjo, kolikor gre z vso to prtljago, mimo. Iz tistih anorakov in ponchotov ven se ga res ni videlo veliko, ko pa je dezevalo. Ah, to je bil kao vrhunec potovanje po Mittelrheinu, bolj zaradi dezja kot pa zaradi Loreleya.
Napralo naju je, in se je tudi osusilo hitro. Samo cevljev nisem smel sezut, ker zvecer, ko se je vse osusilo, so pa res lepo disali. Tako da je celo mene na rit vrglo, kaj sele ostale okrog mene. Ampak je blo vseeno fajn, ta dolina je res lepa. Kolesarjenje ob Renu res vsakemu priporocam, ker je tako enostavno, ves cas sploh ne peljes po cesti, ampak imas ves cas te Radwege. Od Loreleya naprej proti Mainzu in se naprej, pa je itak ful vinogradov in ta pot vodi med vinogradi, gor in dol iz ene vasi do druge... Seveda smo bili vsi, ki smo na poti in se nam slisi, da nismo Nemci, Nizozemci. Pac ti so verjetno zelo pogosti na tej poti. Itak sva v povprecju dnevno srecala kaksnih 40 ljudi, ki so s torbami potovali v nasprotno smer.
Ja v ponedeljek sva na koncu prespala v hotelu juzno od Mainza, skupaj pa naredila 98km.
Vceraj pa sva se napotila naprej proti Wormsu do Mannheima. Seveda sva imela v mislih, da bova bolj pocivala, in naredila samo kaksnih 40km. Rebeki je slo to kar v nos, da ne pocivava, ampak saj ji pravim, ti si pa ja iz Luc doma, tam pa "zategli" ljudje zivijo. Pa jo je kar zmotiviralo, ceprav malo pred Wormsu sem ze mislil, da se bo kar ustavilo, samo je bil tam Lidl, da sva si nabavila malo cokolade, pa je bila motivacija spet vecja. V Worsmu sva se lepo vrgla v park, razpakirala najne vrecke in si naredila piknik. To itak tu vsi delajo, v nasih koncih je to malo bolj nenavadno.
Pot do Mannheima je spet sla po nasipu ob Renu, ker sva se tudi odlocila, d ane greva do Ludwigshafna, ki je se v Rheinland-Pfalzu, ampak na drugi strani Rena pa je ze Mannheim. To pa je res mesto polno turkov. Se mi zdi, tako na prvi pogled, da jih se v Kölnu ni toliko. Predmestje teh dveh mest, pa sta polna kemicne in druge industrije. Ko se mimo peljes je tako, kot bi bil 2km poti samo mimo Veplasa v Velenju peljal. Tu sele morajo neredit toboganov za kopalisca!!!
Mannheim pa je bil izhodisce za vlak do Ludwigsburga, do Miha in Steffi. Super karta za 5 oseb po celem Baden-Würtenbergu za 30 EUR, to pa je poceni.
Ah, zdaj pa morava spakirat za naprej, da prideva se do Bodenskega jezera danes. Z vlakom seveda.
Konto za torek: 75km.
OK, ta kamp kjer sva ostala ni imel ravno pogleda na Loreley, ceprav sva mislila, da se bo tudi od tu videla. Zjutraj v ponedeljek pa se je zacel zur. Rebeka je bila tako prijazna, pa mi je hotela prinest zajtrk v sotor, zato se je odpravila v trgovino. Kmalu za tem, pa je zacelo najprej malo prsit in zacnem pospravljat zadeve iz sotora, in naenkrat se ful usuje. Padalo je res na polno, jaz pa pod streho. Rebeka pride nazaj vsa premocena in si kar narediva zajtrk na terasi. K sreci neha dezevat, zato se hitro odpraviva, da vidiva ta znameniti Loreley. No ja sva ga videla, v dezju s polno hitrostjo, kolikor gre z vso to prtljago, mimo. Iz tistih anorakov in ponchotov ven se ga res ni videlo veliko, ko pa je dezevalo. Ah, to je bil kao vrhunec potovanje po Mittelrheinu, bolj zaradi dezja kot pa zaradi Loreleya.
Napralo naju je, in se je tudi osusilo hitro. Samo cevljev nisem smel sezut, ker zvecer, ko se je vse osusilo, so pa res lepo disali. Tako da je celo mene na rit vrglo, kaj sele ostale okrog mene. Ampak je blo vseeno fajn, ta dolina je res lepa. Kolesarjenje ob Renu res vsakemu priporocam, ker je tako enostavno, ves cas sploh ne peljes po cesti, ampak imas ves cas te Radwege. Od Loreleya naprej proti Mainzu in se naprej, pa je itak ful vinogradov in ta pot vodi med vinogradi, gor in dol iz ene vasi do druge... Seveda smo bili vsi, ki smo na poti in se nam slisi, da nismo Nemci, Nizozemci. Pac ti so verjetno zelo pogosti na tej poti. Itak sva v povprecju dnevno srecala kaksnih 40 ljudi, ki so s torbami potovali v nasprotno smer.
Ja v ponedeljek sva na koncu prespala v hotelu juzno od Mainza, skupaj pa naredila 98km.
Vceraj pa sva se napotila naprej proti Wormsu do Mannheima. Seveda sva imela v mislih, da bova bolj pocivala, in naredila samo kaksnih 40km. Rebeki je slo to kar v nos, da ne pocivava, ampak saj ji pravim, ti si pa ja iz Luc doma, tam pa "zategli" ljudje zivijo. Pa jo je kar zmotiviralo, ceprav malo pred Wormsu sem ze mislil, da se bo kar ustavilo, samo je bil tam Lidl, da sva si nabavila malo cokolade, pa je bila motivacija spet vecja. V Worsmu sva se lepo vrgla v park, razpakirala najne vrecke in si naredila piknik. To itak tu vsi delajo, v nasih koncih je to malo bolj nenavadno.
Pot do Mannheima je spet sla po nasipu ob Renu, ker sva se tudi odlocila, d ane greva do Ludwigshafna, ki je se v Rheinland-Pfalzu, ampak na drugi strani Rena pa je ze Mannheim. To pa je res mesto polno turkov. Se mi zdi, tako na prvi pogled, da jih se v Kölnu ni toliko. Predmestje teh dveh mest, pa sta polna kemicne in druge industrije. Ko se mimo peljes je tako, kot bi bil 2km poti samo mimo Veplasa v Velenju peljal. Tu sele morajo neredit toboganov za kopalisca!!!
Mannheim pa je bil izhodisce za vlak do Ludwigsburga, do Miha in Steffi. Super karta za 5 oseb po celem Baden-Würtenbergu za 30 EUR, to pa je poceni.
Ah, zdaj pa morava spakirat za naprej, da prideva se do Bodenskega jezera danes. Z vlakom seveda.
Konto za torek: 75km.
Ni komentarjev:
Objavite komentar