Peljala sva čez mejo in zopet v Švici ugotovila, da imajo isto enkratno urejene kolesarske poti, vse označeno in stran od glavnih cest. Pri Schaffhausnu do slapov sva se zopet peljala ob prekrasnemu Renu in kar nisva se mogla načudit, da so se v njem kopali. Kje višje to nikakor ni mogoče - voda je grozno umazana. Renski slapovi so bili res nekaj čudovitega - takšna masa vode in tako deroč Ren - če ga gledaš toliko km prej, čisto prijaznega in mirnega, ne moreš dojet, da je to možno. Res neponovljivo.
Od tu sva šla nazaj do Schaffhausna in potem do Bodenskega jezera. Želela sva ta dan priti še do Friedrichshafna, da bi bila čimdalje ob jezeru proti Avstriji za naslednje kolesarjenje. Vzela sva del poti še z vlakom in ugotavljala, da je potovanje z vlakom tudi prekrasno in z
elo komot. V Friedrichshafnu (mesto cepelinov, se vidi na sliki, od tu namreč izhajajo) sva bila zelo pozna, komaj našla kamp in se kar "prešvercala" to noč. Ob 11h zvečer res ni bilo več nobenega na recepciji in drugo nama ni preostalo.
elo komot. V Friedrichshafnu (mesto cepelinov, se vidi na sliki, od tu namreč izhajajo) sva bila zelo pozna, komaj našla kamp in se kar "prešvercala" to noč. Ob 11h zvečer res ni bilo več nobenega na recepciji in drugo nama ni preostalo.Naslednji dan (četrtek 13.8.) sva si vzela dan za počitek. Šla sva v 3km oddaljeno kopališče, zvečer pa na steake v restavracijo, ki sva jo našla in spoznala pred 3leti, ko sva bila tudi tu. Vmes je Marko moral popravljati še bicikel (zlom špice, ki je pogost ob taki teži) - dobro, da je bilo to ta dan, ko nisva imela drugih načrtov.
Skupaj ta 2 dni sva vseeno naredila 77 km.
V petek 14.8. sva potem kar zgodaj nadaljevala pot proti Avstriji, nekaj časa še ob jezeru, mimo Lindaua, potem zopet ob Renu. Namenjena sva bila do Feldkirchna v Avstriji in pot se je kar vlekla. Vmes sva našla kopališče ob Renu in končno sva se šla zmočit v to reko! :) V Feldkirchnu sva bila že kar na koncu z močmi (no vsaj jaz) ampak vseeno tako blizu 
Liechtensteina in vsekakor sva si ga (vsaj na hitro) tudi ogledala. Sicer nič posebnega, zelo avstrijsko, mogoče še bolj švicarsko, mali kraji, ljudje pa tako čudno govorijo. To res ni nemščina. :) Prišla sva do drugega največjega "mesta" (ki je po prvih opažanjih malo večji kot Luče :)), do Vaduza nisva uspela, ker je bila ura že 8h. Na koncu sva bila tako utrujena, da sva prosila prijaznega avtobusnega šoferja, da naju je vzel na bus do Feldirchna. Res ni šlo več z biciklom. :) Ta dan sva potem prišla še do Bludenza v Avstriji, poiskala mali družinski kamp in šla na odlične špagete v bližini - oglikove hidrate sva namreč potrebovala za gorsko etapo, ki naju je čakala naslednje jutro.
Liechtensteina in vsekakor sva si ga (vsaj na hitro) tudi ogledala. Sicer nič posebnega, zelo avstrijsko, mogoče še bolj švicarsko, mali kraji, ljudje pa tako čudno govorijo. To res ni nemščina. :) Prišla sva do drugega največjega "mesta" (ki je po prvih opažanjih malo večji kot Luče :)), do Vaduza nisva uspela, ker je bila ura že 8h. Na koncu sva bila tako utrujena, da sva prosila prijaznega avtobusnega šoferja, da naju je vzel na bus do Feldirchna. Res ni šlo več z biciklom. :) Ta dan sva potem prišla še do Bludenza v Avstriji, poiskala mali družinski kamp in šla na odlične špagete v bližini - oglikove hidrate sva namreč potrebovala za gorsko etapo, ki naju je čakala naslednje jutro. Konto za petek: 99 km
Liechtenstein
Ni komentarjev:
Objavite komentar